Najtežje je spoštljivo in učinkovito komunicirati, ko smo v stiski ali s kom v konfliktu. Torej, ko smo žalostni, razočarani, ali pa na koga prav pošteno jezni in bi ga najraje nadrli ali v najhujšem primeru z njim agresivno obračunali. Nič od tega ni spoštljiva komunikacija. Pomembno je, da se naučimo, kako se pogovoriti, ko nas preplavijo neprijetna čustva.
Poslušala sem podcast Gaborja Mateja o dveh vrstah navezanosti. Prva vrsta navezanosti je tista, ki nas omejuje. Gre za odvisnost od zunanjih potrditvenih dejavnikov, kot so odnosi, dosežki in materialne stvari.
Osebnost je skupek relativno trajnih značilnosti, ki posameznika opredelijo kot njega samega in po katerih se ljudje razlikujemo med seboj. Če bi nekoga vprašali, kako bi opisal samega sebe, bi povedal, da rad pomaga drugim, se rad smeji, da nerad dela naloge, da rad dolgo spi in zjutraj v šolo zamudi 😊
Poznamo akutno in posttravmatsko stresno motnjo, razlikujeta se po časovnem okvirju, v katerem posamezniki začnejo doživljati s to motnjo povezane simptome.
Kako prepoznam tisto, kar me resnično kliče, in ločim med tem, kar je dobro zame, od tistega, kar mi narekuje
Neverbalna komunikacija je prav tako pomembna kot jezikovno sporazumevanje. Res je, da se je velikokrat niti ne zavedamo, a z njo sporočamo veliko več, kot si mislimo. Vključuje namreč izraz na obrazu, pogled, ton glasu, nasmeh, mimiko, gestiko, proksemiko, način, kako nekaj povemo, kako se nekoga dotaknemo, govorico telesa in tako naprej.
