Dve vrsti navezanosti, ki kažeta na dve zelo različni naravnanosti
Poslušala sem podcast Gaborja Mateja o dveh vrstah navezanosti. Prva vrsta navezanosti je tista, ki nas omejuje. Gre za odvisnost od zunanjih potrditvenih dejavnikov, kot so odnosi, dosežki in materialne stvari. Takšna navezanost nas pogosto prisili, da se "pomanjšamo", prilagodimo ali celo zanemarimo svoje resnične potrebe, samo da bi ugajali drugim in pridobili njihovo potrditev.
V današnjem materialnem svetu smo preveč osredotočeni na zunanje dejavnike in premalo na to, kdo smo v resnici. Pogosto se preveč ukvarjamo z zunanjimi potrdili in zapostavljamo svoje notranje potrebe ter čustva. Ženske se lahko še posebej ujamejo v ta vzorec, saj pogosto prejemajo sporočila, kako naj izgledajo, ravnajo in katere vloge naj izpolnijo.
Te vloge, kot so biti dobra mama, partnerka ali sodelavka, pogosto hkrati zahtevajo popolno izpolnjevanje, kar nas lahko preplavi in utrudi. Ko se ustavimo in pogledamo vase, ugotovimo, da mnogokrat iščemo potrditev, da bi se počutili pomembne in ljubljene, saj zunanji svet ne more zares zadovoljiti naših notranjih potreb.
Druga vrsta navezanosti, ki jo Mate opisuje, je varna navezanost, ki se oblikuje v zgodnjem otroštvu. Ta varna navezanost izhaja iz stabilnih in ljubečih odnosov z starši ter omogoča otroku, da razvije močan notranji temelj. Tako odrasli z varno navezanostjo manj iščejo zunanje potrditve, saj imajo že močno notranjo povezanost.
Ko nismo imeli te varne navezanosti, pogosto iščemo potrditev v zunanjih stvareh, da bi zapolnili notranjo praznino. Ta praznina izvira iz zgodnjih travm, ki niso bile nikoli zares obdelane ali zaceljene. Posledično iščemo zadovoljstvo v materialnih dosežkih, odnosih ali uspehu, kar lahko vodi v začaran krog.
Varna navezanost nam omogoča, da smo bolj povezani sami s seboj in z notranjimi potrebami. To pomeni, da smo sposobni bolj avtentično delovati in čutiti notranje izpolnjenost brez nenehnega iskanja zunanjih potrditvenih dejavnikov. Proces samospoznanja in celjenja ran je ključ do preseganja te odvisnosti.
Ko začnemo delati na sebi in zdraviti notranje rane, pridobimo vpogled v svoje notranje potrebe in želje. Razumevanje teh potreb nam pomaga prepoznati, da zunanja potrditve niso tisto, kar nas resnično izpolnjuje. Namesto tega lahko najdemo globlji smisel in zadovoljstvo v povezovanju s seboj.
V tem procesu zdravljenja se učimo prepoznati, kaj nas resnično osrečuje in izpolnjuje. Postopoma se naučimo, da zunanje nagrade ne morejo zapolniti naše notranje praznine, temveč le avtentična povezanost z našim notranjim svetom. To nas vodi do večje notranje moči in resnične izpolnjenosti.
Pomembno je, da se zavedamo, da varna navezanost in notranje zdravlje ne pridejo čez noč. Gre za postopno potovanje, kjer se učimo spoznavati, sprejemati in zdraviti same sebe. S časom in trudom lahko prekinemo začarani krog iskanja zunanjih potrditve in se povežemo z našimi resničnimi notranjimi potrebami.
Na koncu je ključno, da se ne osredotočimo le na zunanje rezultate, ampak na to, kako se povezujemo sami s seboj in kako skrbimo za svojo notranjo izpolnjenost. Ko smo v stiku s svojimi resničnimi željami in potrebami, smo najbolj pristni in v svoji moči. To je pot do resnične sreče in notranjega miru.
Marjetka Gojkošek